Vis-a-vis

Ker je pogosto z besedami težko orisati vse občutke, čustva in inspiracije, ki jih doživiš v danem trenutku, bom pri predstavitvi otoka Vis, kjer se trenutno nahajam na kratkem oddihu oz. pobegu iz norega vsakdanjika (več info na mojem IG in tukaj) stavila še na druge čute. Naloga je sledeča: predstavjajte si, da sedite v manjši kavarni na glavni “rivieri” čudovitega hrvaškega obalnega mesta. Ura je 7. zjutraj, mesto se prebuja. Jutranji mir in tišino kali pogovor dveh branjevk nekje v ozadju, zato svojo pozornost načrtno preusmerite na morje in ribiško barko, ki se ob spremstvu galebov ravno vrača v pristan. Vonj po jutranji kavi, v mislih pa vselej znova ista melodija (klik tukaj) kot uvertura v nov dan. Za inspiracijo še nekaj fotografij spodaj. Vis, hvala ti in se vidiva spet kmalu!

****

Sometimes I find it rather difficult to express my feelings, emotions and inspirations with words as they can be so empty and vague and I prefer to rely on other senses instead.

For this reason I think I’ll choose a different route this time and describe island Vis in Croatia, where I am currently spending the last days at Summersaltyoga retreat (for more info head over to my IG account or click here) with music (click here) and photos (see below). Vis, thank you so much and I will most definitely come back again soon!

Shared from Lightroom mobile (13)Shared from Lightroom mobile (3)Shared from Lightroom mobile (4)

 

Shared from Lightroom mobile (5)Shared from Lightroom mobile (6)Shared from Lightroom mobile (7)Shared from Lightroom mobile (8)Shared from Lightroom mobile (9)Shared from Lightroom mobile (10)Shared from Lightroom mobile (11)Shared from Lightroom mobile (12)Shared from Lightroom mobileShared from Lightroom mobile (1)Shared from Lightroom mobile (2)

 

 

 

How about some chocolate?

Mesec januar mi nikoli ni bil posebno pri srcu. Po prazničnem, hektičnem in dogajanja polnem decembru se življenje počasi vrača v ustaljeno kolesje vsakdana, obveznosti in umirjenega ritma. Smrečice in lučke grejo na zaslužen počitek, ulice so znenada prazne in nenavadno temačne. Podobno pot vsak začetek leta uberejo tudi moje misli in počutje. Vrnejo se obveznosti, ki sem jih decembra bolj ali manj zavestno odmislila, delajo se bilance, novoletne zaobljube, glava je kar naenkrat polna in po-praznična rehabilitacija nujna. Na srečo smo ljudje prilagodljiva bitja in takšni neprijetni občutki ne trajajo dolgo. Life goes on, seveda! Continue reading